Državna sekretarka ekologistov, Marine Tondelier, je na RTL izjavila, da je glasovanje proti proračunu "moralna in politična dolžnost". Ironično se je odzvala na "trojni aksel socialistov", s čimer je poudarila potrebo po nasprotovanju vladnemu proračunu.
Marine Tondelier, nacionalna sekretarka stranke Les Écologistes, je napovedala svojo kandidaturo za predsedniške volitve leta 2027 v Franciji. Njena kandidatura bo morala biti uradno potrjena s strani njene stranke v začetku decembra, nato pa se bo soočila s primarnimi volitvami levice.
Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja in se sooča s časovno stisko pri sestavljanju nove vlade, da bi pravočasno predstavili proračun. Desnica je razdeljena glede sodelovanja v njegovi prihodnji vladi. Stranke La France insoumise, Francoska komunistična stranka in Nacionalni zbor so napovedale nasprotovanje.
Predsednik Macron je pod pritiskom, da imenuje novega premierja, saj mora do ponedeljka predložiti predlog proračuna, sicer grozi politična in gospodarska blokada. Odločitev o tem, kdo bo novi premier, še ni bila sprejeta, krožijo pa različna imena. Marine Le Pen ni bila vključena v pogovore.
Francija bo v naslednjih 48 urah dobila novega premierja, saj je Sébastien Lecornu ocenil, da obstaja "absolutna večina" poslancev, ki nasprotujejo razpustitvi parlamenta. Emmanuel Macron se ponovno sooča z izbiro novega voditelja vlade, pri čemer socialistični senator Rémi Cardon poudarja potrebo po premierju iz vrst levice.
Senatorja Philippa Mouillerja, predsednika komisije za socialne zadeve v senatu, so policisti našli nezavestnega pred njegovim domom v Parizu. Zaradi vinjenosti in poškodb so ga odpeljali v celico za streznitev. Okoliščine dogodka še niso znane, saj s senatorjem še niso mogli opraviti razgovora.
Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.
Francoski premier François Bayrou je bil v ponedeljek, 8. septembra, strmoglavljen, ko je izgubil glasovanje o zaupnici v Narodni skupščini. Bayrou, ki je na položaju ostal le 270 dni, je bil poražen s 364 glasovi proti in 194 glasovi za. Poslanci različnih političnih skupin, vključno z Rassemblement National in levico, so glasovali proti zaupnici, medtem ko so bili republikanci razdeljeni. Ministri Bayroujeve vlade so prispeli v Matignon, kjer naj bi premier po porazu v glasovanju o zaupnici odstopil. Zdaj se postavlja vprašanje, kdo bo nasledil Bayrouja na premierskem položaju.
Marine Le Pen, voditeljica Nacionalnega zbora (RN), bo od 13. januarja 2026 ponovno sojena v pritožbenem postopku v zvezi z zadevo evropskih parlamentarnih pomočnikov. Medtem Le Penova ponovno poziva k razpustitvi francoskega parlamenta, s čimer želi izkoristiti trenutno politično krizo. Njena stranka bo glasovala proti zaupnici vladi. Prav tako se pripravlja na pritožbeno sojenje z novo obrambno ekipo in premislekom o strategiji.
V Franciji se krepi občutek, da je politična kriza dosegla točko vrelišča, pri čemer se vse pogosteje omenja možnost razpisa predčasnih parlamentarnih volitev. Kljub temu, da predsednik Emmanuel Macron to možnost zavrača, globoka blokada v državnem zboru povečuje verjetnost za takšen scenarij. Razprava o morebitni razpustitvi parlamenta se krepi tudi zaradi stališč različnih političnih strank, vključno z Nacionalno fronto, ki si želi novih volitev. Kriza naj bi razkrila strukturne težave Pete republike, zasnovane za stabilizacijo državne oblasti, ki pa je danes paralizirana.
Premier François Bayrou je prepričan, da se v javnosti začenja pojavljati vprašanje o zadolženosti države in verjame, da se lahko do glasovanja o zaupnici 8. septembra še marsikaj spremeni. Kljub temu ocenjuje, da trenutno ne more pričakovati podpore poslancev. Jordan Bardella meni, da je edina rešitev vrnitev na volitve, bodisi z razpustitvijo Narodne skupščine bodisi z odstopom predsednika republike. Ekologi so sporočili, da se ne bodo udeležili srečanja z Bayroujem, saj od njega ne pričakujejo ničesar več. Éric Woerth poudarja pomen medgeneracijske pravičnosti. François Ruffin obtožuje Macrona, da je uničil državo.
Večina francoskih državljanov podpira razpis novih parlamentarnih in predsedniških volitev, če bo manjšinska vlada premierja Françoisa Bayrouja padla. Ankete javnega mnenja kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z vlado, opozicijske stranke pa napovedujejo glasovanje o zaupnici, kar bi lahko povzročilo novo krizo v drugem največjem gospodarstvu evroobmočja. Dve tretjini vprašanih si želita tudi odstop predsednika Emmanuela Macrona.
Francoski Zeleni (Les Écologistes) si prizadevajo za ponovitev uspeha z občinskih volitev leta 2020 in načrtujejo novo "zeleno valovanje" na volitvah leta 2026. Na poletnih dnevih stranke je bil oblikovan trojni slogan: zaščititi, popraviti, upreti se. Poleg ohranitve mest, ki jih že vodijo, kot so Lyon, Strasbourg in Bordeaux, si Zeleni želijo osvojiti Caen in Lorient ter prispevati k preobratu drugih občin s pomočjo levega zavezništva. Marine Tondelier želi, da bi ekologija "oprašila" čim več mest.
Stranke francoske levice, razen LFI, so predsednika Emmanuela Macrona pozvale k celovitemu priznanju Palestine. Vodje socialističnih, ekoloških in komunističnih strank so v javnem pismu zahtevali, naj gre Macron »do konca« pri priznavanju Palestine, kar vključuje podelitev »pravne sposobnosti« državi in zagotovitev »obsežne« humanitarne pomoči, hkrati pa tudi sankcije. Pozivajo tudi k »pravni zaščiti« palestinskega ozemlja.